Napovedovanje prihodnosti je imelo veliko vlogo v življenju Rimljanov. Za pomoč in nasvet so se pogosto obrnili na vedeževalce, ki so prerokovali na podlagi vedenja ptic (avgurstvo), drobovja žrtvenih živali, sanj, meta kock ali nenavadne rasti kakšne rastline. Velik pomen so pripisovali nenavadnim vremenskim pojavom.

Tudi v Emoni so bivali vedeževalci, ki so meščanom razlagali voljo bogov. T. i. haruspiki so poleg preučevanja živalskega drobovja interpretirali čudežna znamenja in bliske. Mestom, pa tudi posameznikom, so napovedovali prihodnost na podlagi barve, oblike in zvoka strele. Kraj, kamor je udarila, so ogradili in strelo obredno pokopali. Dokaz za takšno obredno prakso je tudi nagrobnik, ki so ga v Ljubljani odkrili leta 1901. Sestavljen je iz štirih ploskev, ki tvorijo obliko majhne hišice s trikotno streho. Latinski napis na sprednji plošči sporoča, da obeležuje pokopano strelo.