Soba, polna kamnin, predstavlja 400 milijonov let dolgo geološko preteklost blejske krajine. Oblikovala sta jo gubanja reliefa in erozija, zaradi česar je nastal tudi Blejski kot. Pred okoli 20.000 leti, v ledeni dobi, ga je prekrival Bohinjski ledenik, ki je s pritoki zapolnjeval skoraj vso Blejsko-Radovljiško kotlino.

Številni razstavljeni minerali in kristali so nastali kot posledica mnogih vulkanskih izbruhov in potresov. Okamnine organizmov pa nam pričajo o tem, da je v daljni preteklosti pokrajino prekrivalo morje.

Prvi sledovi človeka so razstavljeni v votlini, ki ponazarja jamo Poglejska cerkev pri Poljšici. Izvirajo s konca ledene dobe, ko so se ledeniki že umaknili v višje gorate predele, v nižinah pa se je razširil gozd. Tako nastala pokrajina je bila primerna za naselitev človeka, ki je za seboj pustil številne sledi. Razstavljene so kosti uplenjenih živali in kamnito orodje iz starejše kamene dobe.